Nahajate se tu: Domov / POKLICNE SKUPINE / Policisti

Policisti

Slovenska policija je organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) in deluje na treh organizacijskih ravneh, in sicer na državni, regionalni in lokalni. Zaposleni v policiji skladno s kodeksom policijske etike opravljajo delo na štirih temeljnih področjih: preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kriminalitete, vzdrževanje javnega reda ter zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja, zagotavljanje varnosti cestnega prometa in nadzor državne meje in izvajanje predpisov o tujcih. Temelji policijskega dela so na terenu. Policisti terenske naloge opravljajo samostojno ali v patruljah, peš, s kolesom, motornim kolesom, osebnim avtomobilom ali intervencijskim vozilom. Preostali delovni čas uporabijo za pripravo poročil in drugih dokumentov, ki se nanašajo na postopke in opravljene naloge.

Po podatkih Eurostata je bilo v letu 2016 v Evropski uniji v povprečju zaposlenih 318 policistov na 100.000 prebivalcev, Slovenija je takrat imela 398 policistov na 100.000 prebivalcev.

Policist je pogosteje moški, ženske so v ta poklic vstopile šele v zadnjem stoletju in so v manjšini zaposlenih. Delež žensk v Slovenski policiji je tako leta 1997 znašal 5,3 odstotka in se je vsako leto postopoma zviševal, tako je leta 2016 znašal že 20,13 odstotka.

Starostna struktura zaposlenih v Slovenski policiji se je z leti spreminjala. Tako je bila leta 1997 povprečna starost moških komaj 31,45 let, leta 2016 pa že 42,01 let. Prav tako se je zviševala povprečna starost žensk, ki je leta 1997 znašala komaj 33,59 let, leta 2016 pa že 37,58 let.

Zaradi narave policijskega dela so zaposleni v policiji izpostavljeni različnim kemičnim obremenitvam in škodljivostim (kot so izpušni plini, onesnaženost okolja, solzivec), fizikalnim obremenitvam in škodljivostim (kot so hrup, vibracije, prah, neugodno toplotno okolje, udeležba v prometu, mikrovalovno sevanje – radarji), biološkim obremenitvam in škodljivostim (okužbe, ki se prenašajo iz ljudi in živali), fiziološkim obremenitve in škodljivosti (fizično zahtevno delo, nenadna sprememba monotonega, statičnega dela s situacijami, ki zahtevajo hude fizične, mentalne in čustvene napore, dolgotrajno sedenje), psihične obremenitve (kot so organizacijski in administrativni pritiski in zahteve, soočenje z umori, uboji, smrtjo, zlorabljenimi otroki in psihičnimi napadi, ter drugo nasilje) ter obremenitve, ki izhajajo iz organizacije dela in razmer v policiji (kot so organizacija delovnega časa – nadurno, izmensko in nočno delo, prehranjevalne navade, narava dela, pomanjkanje osebja).

Policisti so v raziskavah o zdravju pri delu relativno skromno zastopana poklicna skupina, raziskav je malo, njihovi zaključki pa so večinoma nekonsistentni. Tuja literatura kaže na možno povezavo med izpostavljenostjo pri delu policistov in rakom prostate, Hodgkinovim limfomom, melanomom, rakom mehurja in rakom testisov, izračunali pa so tudi višje razmerje obetov za bolniški stalež pri policistih v primerjavi s splošno aktivno populacijo. Takih raziskav o slovenskih policistih doslej ni bilo. Pri vrednotenju rezultatov raziskav obolevnosti in umrljivosti med policisti je treba upoštevati t. i. učinek zdravih delavcev, ki zmanjšuje relativno obolevnost (umrljivost) med policisti v primerjavi s splošno populacijo, posebej še ker morajo kandidati za policiste že pred nastopom službe izpolnjevati višje in bolj specifične zahteve kot zaposleni v drugih poklicnih skupinah.

December 2019
December
PoToSrČePeSoNe
1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31