Nahajate se tu: Domov / POKLICNE SKUPINE / Tekstilni delavci

Tekstilni delavci

Zaposlitev v tekstilni industriji je Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) razvrstila v skupino 2B, za katero je mogoče, da je kemična snov oziroma mešanica rakotvorna za ljudi in da obstajajo nezadostni dokazi za rakotvornost pri ljudeh, vendar zadostni dokazi za rakotvornost pri poskusnih živalih. Eksperimentalni dokazi na podlagi živalskih modelov glede učinkov endotoksina in bombažnega praha na rakotvorne procese niso bili skladni. Na podlagi nekaterih laboratorijskih študij jim je sicer uspelo dokazati ali vsaj nakazati zaščitni učinek endotoksina kot rakotvorne snovi, a tega ne moremo z gotovostjo potrditi, saj je nadaljnje epidemiološko preučevanje endotoksina vključevalo veliko variabilnost v časovni izpostavljenosti in negotovost pri merjenju izpostavljenosti.

Kemikalije se kot dejavniki tveganja za rakave in kronične bolezni pojavljajo v več epidemioloških študijah, vendar še nobeni od teh doslej, izjema je alergijski kontaktni dermatitis, ni uspelo dokazati neposrednega učinka na delavca. Ta se je v več študijah pojavil pri osebah z že prisotno atopijo, poleg tega so študije navajale številne druge možne alergene. Dokazano alergene so bile le disperzne barve in formaldehid. Za formaldehid, ki je po IARC-u razvrščen v I. skupino rakotvornih snovi, ni statistično pomembnih povezav ne za zaščitne in ne za škodljive učinke na tekstilnega delavca.

Pri nadaljnjih analizah bi se bilo treba osredotočiti predvsem na rakotvornost tekstilne industrije. Rezultati študij namreč niso pokazali neposredne povezave med tovrstnim delom, različnimi vrstami raka in kemikalijami. Kljub vsemu lahko sklepamo, da se bo v prihodnjih študijah tekstilnega sektorja med raki kljub vsemu pogosteje pojavljal rak pljuč, eventualno tudi rak mehurja. Rak pljuč prvič zato, ker se že zdaj v epidemioloških študijah o tekstilnih delavcih pojavlja kot najpogostejši rak, drugič pa zaradi tega, ker nanj vpliva tudi veliko drugih (ne)posrednih dejavnikov: kajenje, endotoksin, kemikalije, obolenja dihal (astma, bisinoza, KOPB) in bombažni prah, ki bi jih prav tako bilo treba dodatno raziskati. Za rak mehurja zgolj domnevamo, da se bo v prihodnjih študijah pojavljal nekoliko pogosteje, saj obstaja zanj pri določenih poklicnih skupinah (barvalci vlaken) pogojno tveganje.

Mišično-skeletna obolenja (MSD) so odgovorna za velik del stroškov nadomestila delavcem in so glavni vir izgubljenih dohodkov v proizvodnji. Če povzamemo vse ugotovitve glede MSD, so tekstilni delavci izpostavljeni številnim rešljivim bolezenskim stanjem, ki izvirajo iz delovnega mesta. Tu je treba najprej poudariti predvsem neergonomska delovna mesta. Pomembno je, da s proaktivnim akcijskim načrtom vsako delovno mesto natančno pregledamo in uvedemo učinkovite ergonomske ukrepe, ki jih nato spremljamo in v določenem časovnem okviru ocenimo njihovo delovanje. S tem v zvezi bi na to pozitivno vplivali tudi pogostejši in krajši (aktivni) odmori, ki bi delovali razbremenjujoče. S tem bi se dalo vplivati na invalidnost in bolniški stalež.

Pri tekstilnih delavcih v svetu so pogostejše hospitalizacije zaradi astme in bisinoze, eventualno tudi KOPB, bolniški staleži pa predvsem zaradi mišično-skeletnih obolenj in bolezni dihal. Mehanizem nastanka astme in bisinoze, ki naj bi bil povzročen z bombažnim prahom ali endotoksinom, ni znan. Raziskave, ki so dokazovale povezavo med izpostavljenostjo tema dejavnikoma in astmo ter bisinozo, niso izključevale drugih dejavnikov, kot so na primer kajenje in prej obstoječe težave z dihali. Torej tekstilno okolje očitno niti ni povezano s tema dvema boleznima niti s katerikolim drugim obolenjem dihal.

Zgolj na podlagi epidemiološko ovrednotene literature o tekstilnih delavcih so tekstilni delavci sicer izpostavljeni določenim bolezenskim tveganjem, vendar ne toliko, da bi bilo njihovo delo beneficirano. Obstajajo številne vstopne točke, na podlagi katerih bi lahko zmanjšali ta tveganja, bodisi v sami organizaciji dela bodisi v politiki posameznega podjetja, in sicer s tehničnimi in upravno-administrativnimi ukrepi.

December 2019
December
PoToSrČePeSoNe
1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31